Sticna Slo in APP za Stolnico

Zakaj v SDS pravijo, da Accetto laže?

Marta Jerebič — Tue, 21 Oct 2025 13:38:53 +0000

Je nekdanja podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova med obiskom v Sloveniji marca 2023 vplivala na tedanjega predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, da omogoči uveljavitev zakona o RTV Slovenija? Slednji je bil takrat zadržan v presoji ustavnega sodišča. Accetto in Evropska komisija zatrjujeta, da se o tem nista pogovarjala. A mnogi temu ne verjamejo, saj v dokumentu, namenjenem pripravi na to srečanje, črno na belem piše, naj Jourova "poišče priložnost, da preveri stališča predsednika ustavnega sodišča o novem zakonu o RTV Slovenija«. V SDS ter Združenju novinarjev in publicistov menijo, da je to jasen indic političnega vplivanja. Zato Accetta pozivajo k odstopu.

Kdo nam kreira vrednote?

Tanja Dominko — Tue, 21 Oct 2025 12:20:03 +0000

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Simbolični pogrebi in poslovilni govori na Trgu republike

Rok Mihevc — Tue, 21 Oct 2025 12:19:54 +0000

Slovensko društvo Hospic je 30-letnico delovanja zaznamovalo z "generalko življenja" na Trgu republike v Ljubljani, na kateri so se s simboličnim pogrebom poslovili od glasbenice Neže Buh - Neishe in poslovneža Marka Verdeva. Ob obletnici so zagnali tudi kampanjo Do kdaj živim?, ki "odpira prostor za razmislek o času, minljivosti in lepoti življenja".

Žrtve zlorab in aktivisti srečali papeža Leona XIV.

Tue, 21 Oct 2025 11:50:00 +0000

Sveti oče je v ponedeljek, 20. oktobra 2025, v Vatikanu sprejel šest članov upravnega odbora ECA Global, mednarodne organizacije za človekove pravice, ki se zavzema za večjo podporo in odškodnino žrtvam zlorab ter poziva k večji zavezanosti in sodelovanju Katoliške cerkve. Avdienco pri papežu so opisali kot »zgodovinski in upanja poln korak k večjemu sodelovanju«.

Preberite vse

Želimo ljudem pomagati ali jih zastrupiti?

Marjana Debevec — Tue, 21 Oct 2025 08:37:42 +0000

Danes začenjajo teči volilna opravila pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega se bo referendumska kampanja sklenila v petek, 21. novembra. Okrajne volilne komisije bodo lokacije volišč, ki si ga lahko volivec izbere za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča in volišč za predčasno glasovanje določili do 28. oktobra.

Zbor sv. Nikolaja slavil med azijskimi in evropskimi zbori

Rok Mihevc — Tue, 21 Oct 2025 08:00:14 +0000

Med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori, ki so se pretekli konec tedna pomerili na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, je slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Ta je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru.

Za rojstni dan si je zaželel valilnik

Maja Morela — Tue, 21 Oct 2025 06:36:05 +0000

Petnajst letni David Hrup Mavsar je mladenič mnogoterih talentov, vendar poleg šole in treningov odbojke živi za svoj hobi. Redi namreč kokoške japonske pasme chabo, s katerimi se na tekmovanjih doma in v tujini poteguje za nazive prvakov. Z njim smo se pogovarjali v eni izmed Sobotnih iskric.

Fala predstavlja inovacijo: tri BIO mešanice za kruh brez gnetenja. Brez stresa, v eni uri

Fala — Tue, 21 Oct 2025 06:14:56 +0000

Sveže pečen kruh, ki zadiši po domačem, lahko zdaj pripravite v eni uri – brez gnetenja in brez zapletenih postopkov. Lesaffre, globalni strokovnjak surovin za pekarstvo, predstavlja nove Fala BIO mešanice s kislim testom, ustvarjene za vse, ki si želijo pristen okus domačega kruha, a nimajo časa za klasično pripravo. Na voljo so tri različne Več;

The post Fala predstavlja inovacijo: tri BIO mešanice za kruh brez gnetenja. Brez stresa, v eni uri appeared first on Aleteia.si.

Kako (in zakaj) se odvaditi pritoževanja

Theresa Civantos Barber — Mon, 20 Oct 2025 22:02:00 +0000

Skoraj vsi se tu in tam pritožujemo in te navade se ni lahko znebiti. Pred kratkim pa sem naletela na odlomek iz Pravila svetega Benedikta, ki me je močno predramil in zadel bistvo mojega pritoževanja. Sveti Benedikt je svoje znamenito Pravilo zapisal že leta 530. Takrat je bilo napisano za menihe, ki so živeli v Več;

The post Kako (in zakaj) se odvaditi pritoževanja appeared first on Aleteia.si.

6 načinov, kako se na nežen način povezati z vnuki

Cerith Gardiner — Mon, 20 Oct 2025 22:02:00 +0000

Biti stari starš je eden največjih življenjskih blagoslovov. Obstaja edinstveno veselje v tem, da vnuke sprejmeš v naročje, jih nekoliko razvajaš in jih pošlješ domov srečne. A za mnoge stare starše, zlasti za tiste, katerih zdravje ali energija nista več, kar sta bila nekoč, je misel, da morajo slediti živahnim otrokom, zastrašujoča. Kadar tek po Več;

The post 6 načinov, kako se na nežen način povezati z vnuki appeared first on Aleteia.si.

Privlačnost do žensk je nadomestilo spoznanje: “Bog je spremenil moje srce”

Dorota Niedźwiecka — Mon, 20 Oct 2025 22:02:00 +0000

Poljakinji Alicji Damazer je bil Bog od nekdaj blizu. Pri 13 letih se je s sestrično prvič peš podala do romarskega svetišča Jasna Gora v Čenstohovi. Romanje je darovala za drugo svojo sestrično, ki je zapadla v droge in zbežala od doma. “To je bil moj prvi čudež, za katerega sem molila,” pripoveduje z nasmehom. Več;

The post Privlačnost do žensk je nadomestilo spoznanje: “Bog je spremenil moje srce” appeared first on Aleteia.si.

Pokojni Vlado Leskovar je farane na romanje pogosto kar sam vozil z avtobusom

Rok Mihevc — Mon, 20 Oct 2025 20:27:23 +0000

V Očetovo hišo je v 54. letu starosti odšel duhovnik celjske škofije, Vlado Leskovar, dolgoletni župnik na Bizeljskem in soupravitelj župnij Kapele in Dobova.

Sveti oče Leon XIV. duhovnikom: Svoje srce posvetite Kristusovemu Srcu

Mon, 20 Oct 2025 12:23:00 +0000

»Kolegij, posvečen Kristusovemu Srcu, je šola Božjega usmiljenja,« je dejal papež Leon XIV. med srečanjem s skupnostjo Papeškega portugalskega kolegija v Rimu, ki prav danes, 20. oktobra 2025, praznuje 125. obletnico ustanovitve. Duhovnikej je spodbudil, naj svoje življenje izročijo Gospodovemu Srcu in prosijo za srce, ki bo sposobno ljubiti Cerkev, kot jo je ljubil On.

Preberite vse

Bom v svojo žitnico spravil jadrnico in avtodom?

Mon, 20 Oct 2025 11:11:53 +0000

Velika večina v življenju hrepeni po določeni stvari. Jaz osebno se pogosto zalotim, da me zamikajo kakšne prestižnejše materialne dobrine. Nov telefon, pametna ura, brivski aparat s samodejno čistilno napravo.

Ko smo v pesmi kot eno

Nataša Ličen — Mon, 20 Oct 2025 11:05:38 +0000

Pokojni salezijanski bogoslovec Ciril Ogorevc je v devetdesetih letih zbiral mladinske ansamble in posamezne pevce ter glasbenike z vseh koncev Slovenije, ki so delovali na področju ritmične duhovne glasbe. Povezoval jih je pod okriljem Sončne pesmi in soorganiziral razna srečanja.

Laskavi naziv Osnovne šole Križevci

Maja Morela — Mon, 20 Oct 2025 10:53:02 +0000

Vsako leto Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje naziv Naj kulturna šola Slovenije tisti osnovni šoli, ki najbolj izstopa po kulturnem udejstvovanju učencev in vzgoji kulturnih vrednot. Naziv ni le priznanje šoli, ampak celotni skupnosti, ki soustvarja kulturno okolje – od učiteljev in učencev do staršev in lokalne skupnosti. Letos je ta laskavi naziv dobila Osnovna šola Križevci.

3 nove svetnice in 4 novi svetniki Katoliške Cerkve

Uredništvo iskreni.net — Mon, 20 Oct 2025 09:35:12 +0000

Katoliška Cerkev je od včeraj bogatejša za sedem novih svetnikov. Papež Leon XIV. jih je razglasil na slovesni maši na Trgu svetega Petra, ki se je je udeležilo več kot 70.000 vernikov z vsega sveta. Pope Leo XIV raised seven men and women to the honors of the altar on Sunday, as the Church celebrated […]

The post 3 nove svetnice in 4 novi svetniki Katoliške Cerkve appeared first on Iskreni.

V Ihanu v diakona posvečen bogoslovec Luka Anžič

Marta Jerebič — Mon, 20 Oct 2025 08:41:10 +0000

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je včeraj v Ihanu v diakona posvetil bogoslovca Luka Anžiča. V nagovoru je poudaril, da privolitev Gospodu »Tukaj sem« diakoni potem vsak dan manj izgovarjajo z besedami, vse bolj pa z vrednotami, ki jih živijo in oznanjajo, z odnosi, ki jih oblikujejo, pa tudi z darovanjem, s katerim potrjujejo, da so pred Kristusom tudi takrat, ko biti pred Njim zahteva pogum in žrtev.

Od čebel in Pike Nogavičke do Guinnessovega rekorderja

Rok Mihevc — Mon, 20 Oct 2025 08:17:53 +0000

Letošnji 29. Ljubljanski maraton je v slovensko prestolnico zvabil rekordno število tekačev in tekačic. Rekordi, predvsem slovenski, so padali tudi na vseh treh razdaljah na ljubljanskih ulicah, slavje na maratonski razdalji pa je romalo v Etiopijo.

Pridejo tudi temna obdobja življenja …

Mateja Kropec Šega — Mon, 20 Oct 2025 03:00:18 +0000

Tole leto z našo družino ni preveč prijazno, čeprav nismo utrpeli nobene smrti in nihče ni življenjsko nevarno zbolel (nas pa malce nadleguje tudi bolezen). Vseeno pa se nesrečne situacije na gosto nizajo ena za drugo. Nezgode, precej materialne škode in nekaj nemoralnih dejanj, ki so bila uperjena zoper nas, se prepletajo v nerazumljivem klobčiču. […]

The post Pridejo tudi temna obdobja življenja … appeared first on Iskreni.

Bi morali otroka nagraditi z denarjem, ko dobi dobro oceno?

Caroline Moulinet — Sun, 19 Oct 2025 22:03:00 +0000

Starši so nemalokrat obupani nad šolskimi prizadevanji svojih otrok. Otroci, ki samostojno delajo domače naloge in se pripravljajo na teste, so očitno izjema. Takšne so izkušnje Tine, mame samohranilke 11-letnega sina in 7-letne hčerke: “Domače naloge so prava bitka. Če hočem, da sin opravi svoje obveznosti, mu moram groziti, da mu bom prepovedala videoigre, ali Več;

The post Bi morali otroka nagraditi z denarjem, ko dobi dobro oceno? appeared first on Aleteia.si.

Prikrite besede, ki rušijo odnose bolj kot kričanje

Bogna Białecka — Sun, 19 Oct 2025 22:02:00 +0000

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se pogovarjali s kom, ki je bil teoretično do vas prijazen in vas glede kakšne stvari celo pohvalil, na koncu pogovora pa ste se vseeno počutili nekoliko neprijetno. Ali še huje, počutili ste se krive, čeprav se je vse zdelo v redu. In ko ste nekomu Več;

The post Prikrite besede, ki rušijo odnose bolj kot kričanje appeared first on Aleteia.si.

“Otrokom želiva predati, da je vera nekaj čudovitega”

Jana Podjavoršek — Sun, 19 Oct 2025 22:01:00 +0000

Urša Cankar z Vrhnike in Nuno Soares iz Portugalske sta se spoznala v Rimu. Po treh letih spoznavanja in prečiščevanja sta leta 2016 stopila v zakonsko življenje. Uršo dobro poznamo po njenih prečiščenih in odločnih besedah na Pohodu za življenje, pri tem je ne podpira le mož Nuno, temveč tudi otroci, ki so jima podarjeni: Več;

The post “Otrokom želiva predati, da je vera nekaj čudovitega” appeared first on Aleteia.si.

Med sedmimi novimi svetniki tudi nekdanji satanist, ki je po spreobrnitvi postal apostol rožnega venca

bgasper — Sun, 19 Oct 2025 17:47:22 +0000

Papež Leon XIV. je razglasil sedem novih svetnikov. Med njimi je tudi Bartolo Longo. Njegova zgodba je zelo navdihujoča, ne samo zato, ker je spreobrnjeni nekdanji satanist, ampak ker je tesno povezan tudi z Marijinim svetiščem v Pompejih. Na to svetišče se je papež spomnil že v svojem prvem nagovoru na dan svoje izvolitve 8. maja letos. Na nek način se je s tem pridružil svojemu zadnjemu soimenjaku Leonu XIII., ki je zaradi dogodkov v Pompejih še bolj spodbujal k molitvi rožnega venca. In prav v mesecu rožnega venca je Longo tudi kanoniziran.

Pomenljivo je, da je Longo bil tudi beatificiran v oktobru. Tudi njegov godovni dan je v oktobru in sicer 5. oktobra, skupaj s sv. Favstino Kowalsko.

V nadaljevanju objavljamo članek o Bartolu Longu, ki ga je na svojem FB profilu objavil Center Kraljice miru Kurešček:

Premožni Bartolomej oz. Jernej Longo (10. 2. 1841–5. 10. 1926), rojen blizu Brindisija v južni Italiji, se je po smrti vernih katoliških staršev vse bolj obračal k ateizmu. Prebiral je protikatoliško literaturo. Na univerzi v Neaplju, kjer je študiral pravo, je v duhu prostozidarja Garibaldija širilo proticerkveni strup veliko Longovih profesorjev, ki so bili prej duhovniki. Mladega študenta je prevzela njihova vnema. Čez čas se je pridružil satanistični sekti, v kateri je opravljal celó službo velikega duhovnika. Kot človek, ki je svojo dušo izročil satanu, je v javnosti srdito napadal Katoliško cerkev. Ob tem je preživljal hude napade nevroze in depresije, paranoje in telesnih obolenj.

Longovi sorodniki so začeli moliti za njegovo spreobrnjenje. Bog je po njihovi molitvi pripeljal na njegovo življenjsko pot globoko vernega profesorja, ki je Longa vprašal: „Ali želiš umreti v norišnici in biti za vedno preklet?“ ter mu pomagal, da se je ob pomoči dominikanskega patra vrnil k Bogu. Dne 23. junija 1865 je kot 24-letnik prejel prvo sveto obhajilo. V želji, da bi drugim posredoval veselje nad ponovnim odkritjem resnice o Odrešeniku Jezusu, je začel pri svojih nekdanjih prijateljih, a ti so ga sprejeli z žaljivkami. Ta ponižanja – kakor tudi kasnejša podtikanja o nemoralnem življenju in finančnih zlorabah – je z molitvijo rožnega venca ponižno sprejel v zadoščenje za svoje pretekle grehe in opustitve.

Iz mesta se je odvetnik Bartolomej Longo zaradi opravkov večkrat napotil v revno vasico Valle di Pompei, nedaleč od ostankov rimskega mesta Pompeji, katerega je leta 79 uničil vulkan, ki je izbruhnil na Vezuvu. Nekega dne, ko se je z obžalovanjem spominjal svoje žalostne preteklosti, je zaslišal glas, ki mu je rekel: „Če boš širil pobožnost rožnega venca, boš rešen.“ Takoj zatem je kot odmev zaslišal oddaljeno zvonjenje opoldanskih zvonov. Pri priči je pokleknil na gola tla in molil, dokler v sebi ni začutil globokega miru, kakršnega ni še nikoli občutil. Njegovo poslanstvo mu je postajalo vse jasnejše … V naslednjih treh letih se je pogosteje vračal v Valle di Pompei, kjer je star duhovnik skrbel za cerkev presvetega Odrešenika, ter med vaščani širil pobožnost rožnega venca. Sčasoma se je povsem ustalil v vasici, ki se je predvsem zaradi njegovih ustanov čez čas spremenila v mesto. Bartolomej je postal katehet, začel je skrbeti za reveže, s podedovanim premoženjem je ustanovil osnovno šolo in sirotišnico, odprl je tiskarno in tehnično šolo, da bi otrokom obsojenih zločincev omogočil boljše življenje, predvsem pa je širil molitev rožnega venca. Da bi postal ta njegov apostolat učinkovitejši, je 13. 11. 1875 nabavil podobo Rožnovenske Marije, ki pa je morala biti v naslednjih mesecih podvržena številnim restavratorskim posegom.

Ko je krajevni škof opazil Longovo gorečnost, ga je spodbudil, naj zgradi novo cerkev, ter mu pokazal celo ustrezno zemljišče. Longo je s svojo ženo, s katero je živel v „Jožefovem zakonu“, začel zbirati sredstva za gradnjo svetišča Rožnovenske Matere Božje. Svoj prispevek je izročila tudi neka Anna, in dne 13. 2. 1876, ko je bila restavrirana Marijina podoba prvič izpostavljena češčenju, se je zgodil prvi izmed številnih čudežev: Annina 12-letna nečakinja Clorinda, za katero je znameniti zdravnik dr. Cardarelli dejal, da je neozdravljivo bolna, je čudežno ozdravela.

Temeljni kamen nove cerkve je bil blagoslovljen 8. 5. 1876 in cerkev so gradili do leta 1891, ko jo je 6. maja posvetil kardinal La Valletta. V letih 1934–1939 so enoladijskemu svetišču dozidali še dve stranski ladji. Zlasti med letoma 1891 in 1894 je bilo v svetišču uradno zabeleženih na stotine čudežev. Praznik Pompejske Rožnovenske Matere Božje je 8. maja. Po duhovnikovem nasvetu je Longo svetišče izročil papežu, kar je bilo potrjeno z uradnim dokumentom leta 1906. Zadnje Longove besede pred smrtjo so izražale zaupanje v Marijino bližino: „Moja edina želja je videti Marijo, ki me je rešila in me bo rešila iz satanovih krempljev.“

Najbolj trajni spomin na bl. Jerneja Longa je svetli del rožnega venca. V Longovih zapiskih je namreč papež Janez Pavel II. našel ne samo idejo o skrivnostih, ki zajemajo čas Jezusovega javnega delovanja, ampak tudi, kaj naj bodo posamezne skrivnosti in kako naj se imenuje vseh pet skrivnosti kot celota. Ko je papež leta 2002 v svoji encikliki „Rožni venec Blažene Device Marije“ predlagal nove skrivnosti – svetli del rožnega venca –, je brez obotavljanja pokazal svoje občudovanje do Longa, čigar spreobrnjenje in kasnejše sveto življenje dokazujeta, da vedno obstaja upanje na rešitev, ne glede na to, kako daleč je človek stran od vere. Med romanjem v Pompeje 26. 10. 1980 je sv. Janez Pavel II. razglasil odvetnika Bartolomeja Longa za blaženega – njegov god se obhaja 6. oktobra. Na praznik Rožnovenske Marije, 7. 10. 2003, je Janez Pavel II. še drugič obiskal njeno svetišče v Pompejih.

Sv. Janez Bosko in Bartolomej Longo

V 17. zvezku obsežnega življenjepisa „Biografski spomini sv. Janeza Boska“ (ŽS 17, str. 446), ki so ga v slovenskem prevodu izdali salezijanci na Rakovniku v Ljubljani, beremo: „Svetnik je imel Vestnik za najboljše sredstvo salezijanske propagande. Predvidel je, da bo dobro urejevan časopis sčasoma učinkovitejši od prižnice. Ni nam točno znano, ali je bilo leta 1884 ali 1885, ko je prišel na obisk k don Bosku pobudnik Ustanove Pompeji odvetnik Bartolo Longo in ga čisto po napolitansko ogovoril: ,Don Bosko, hitro mi povej svojo skrivnost, kako si zavojeval svet!ʻ „Dragi odvetnik, vsa moja skrivnost je v tem: pošiljam Salezijanski vestnik vsem, ki ga hočejo, pa tudi tistim, ki ga nočejo.ʻ Don Bartolo je pograbil zamisel. Izdajal je dvomesečnik Rožni venec in pompejska Mati Božja, vendar še ni dojel mogočnega vpliva tiska. Ko se je vrnil v Valle di Pompei, je izboljšal tiskarno, kupil nove stroje in pomnožil izdajo časopisa: od štiri tisoč leta 1884 je v dveh petletjih dvignil naklado na 72 tisoč izvodov. Zato so don Boska tam spodaj imeli za človeka, ki je ,določil drugo obdobje časopisa in tiskarne v Pompejihʻ.“

Skupno sv. Janezu Bosku in bl. Bartolomeju Longu je bilo, da sta bila oba velika častilca Matere Božje, da sta oba gorela za Božje kraljestvo, da sta oba poskušala uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za obrambo katoliške vere.

Kako je nastala „pompejska devetdnevnica“

Še v času zidanja cerkve Rožnovenske Matere Božje je Devica Marija leta 1884 razodela svojo bližino na prav poseben način.

Fortuna Agrelli, dekle iz Neaplja, je trinajst mesecev trpela neznosne bolečine zaradi treh ločenih neozdravljivih bolezni. Pomagati ji niso mogli niti najslavnejši zdravniki. Dne februarja 1884 je s sorodniki začela moliti devetdnevnico rožnega venca za ozdravljenje. Dne 3. 3. 1884 je imela Fortuna videnje. Prikazala se ji je Mati Marija na visokem prestolu z Detetom Jezusom v naročju. V roki je držala rožni venec, spremljala pa sta jo sv. Dominik in sv. Katarina Sienska. Prestol je bil okrašen s cvetjem in Marijin lik je sijal v čudoviti lepoti. Marija je z materinsko nežnostjo pogledala na trpinko in bolníca je zaklicala: „Kraljica svetega rožnega venca, bodi mi milostljiva, povrni mi zdravje. Molila sem devetdnevnico, a še nisem občutila tvoje pomoči. Tako rada bi ozdravela! “

Devica Marija ji je odgovorila: „Hči, klicala si me z mnogo imeni in si od mene vedno prejela različne milosti. Zdaj pa, ko si me poklicala z imenom, ki mi je tako zelo pri srcu, ,Kraljica sv. Rožnega vencaʻ, ti ne morem odreči milosti, za katero me prosiš, kajti to ime je zame najbolj dragoceno in mi je najdražje. Zmoli tri devetdnevnice, in vse boš prejela.“

Fortuna Agrelli je tako tudi naredila in je popolnoma ozdravela. Devica Marija se ji je 8. 5. 1884 ponovno prikazala ter ji rekla: „Kdor koli želi prejeti od mene milosti, naj zmoli tri devetdnevnice rožnega venca s petnajstimi skrivnostmi kot prošnjo in tri devetdnevnice v zahvalo.“

Ta dogodek je spodbudil papeža Leona XIII., da je začel vernike spodbujati h goreči molitvi rožnega venca.

Kako se moli čudežna devetdnevnica k Devici Mariji iz Pompejev?

Zakaj moliti devet dni? Gre za posnemanje Marije in Jezusovih apostolov, ki so v dvorani zadnje večerje vztrajali v molitvi devet dni, da bi prejeli dar Svetega Duha (prim. Apd 1,12–14). A zakaj je treba molitev ponavljati devet dni – mar je Bog ne sliši že prvi dan? Bog jo seveda sliši, toda s ponavljanjem molitve v nas raste zaupanje v njeno moč in izražamo pokorščino Jezusu, ki je naročil, naj vedno molimo in se ne naveličamo moliti (prim. Lk 18,1).

Ta devetdnevnica rožnih vencev je posebna Marijina šola, v kateri lahko okrepimo predvsem svojo vero, upanje, ljubezen, zaupanje in ponižnost – zlasti če uporabimo svoja kolena, kakor jih je uporabil sam Božji Sin na Oljski gori.

1. Na koledarju si označimo prvi in zadnji, to je 54. dan od začetka molitve. Če je devetdnevnica prekinjena, začnemo znova.

2. Vedno se moramo zavedati, da molitev ni čarovnija in da v duhovnosti ni avtomatizma. Bog usliši vsako iskreno molitev, a morda na drugačen način, kot pričakujemo.

3. Vsak dan dni – lahko ob različnih urah – zmolimo vse tri dele rožnega venca – veseli del, žalostni del in častitljivi del. Lahko pa dodamo tudi svetli del, ki v Longovem času še ni obstajal.

4. Posebnost te devetdnevnice je v tem, da ne naštevamo množice molitvenih namenov, temveč izberemo enega samega, ki je za nas pomemben in konkreten. Najbolje bi bilo moliti za duhovno preobrazbo nas in naših bližnjih, za svetost, spreobrnjenje srca … Pred začetkom treh dnevnih rožnih vencev rečemo: „Ta rožni venec molim v Tvojo čast in slavo, Kraljica svetega rožnega venca iz Pompejev“, ter povemo namen.

5. Po molitvi treh delov rožnega venca zmolimo prvih 27 dni kot prošnjo vsak dan naslednjo molitev: „Spomni se, usmiljena Devica, Kraljica svetega rožnega venca iz Pompejev, kako ni bilo še nikoli slišati, da bi Ti koga pozabila, ki Te je častil s svetim rožnim vencem in Te prosil za pomoč. O, Božja porodnica, ne zavrzi moje prošnje, ampak me usliši zaradi svojega svetega rožnega venca in zaradi svoje velike naklonjenosti, ki si jo izkazala do svojega svetišča v Pompejih. Amen!“

6. Naslednjih 27 dni vsak dan zmolimo tri rožne vence v zahvalo, in to ne glede na to, ali je Bog našo prošnjo uslišal v skladu z našo željo ali ne. Po molitvi treh skrivnosti rožnega venca vsak dan zmolimo naslednjo molitev: „Le kaj bi Ti mogel dati, o, Kraljica, polna ljubezni? Vse svoje življenje posvečam in ga izročam Tebi. Kolikor mi bodo dopuščale moje moči, bom poskušal širiti Tvojo slavo, o, Devica svetega rožnega venca iz Pompejev, kajti ko sem te klical na pomoč, mi je Bog obiskal s svojo milostjo. Povsod bom pričal o milosti, ki si mi jo izkazala! Kolikor bom mogel, bom širil pobožnost svetega rožnega venca. Vsem bom oznanjal, kako dobra si bila do mene, da se bodo lahko tudi drugi nevredni grešniki, kakršen sem jaz, z zaupanjem zatekli k Tebi. O, ko bi ves svet vedel, kako si dobra in sočutna do vseh, ki trpijo, bi vsi ljudje prišli k Tebi ter pri Tebi iskali pomoč in rešitev! Amen.“

7. Molitev vsakega rožnega venca končamo s trojnim vzklikom: „Kraljica svetega rožnega venca iz Pompejev, prosi za nas!“

8. Ta devetdnevnica se moli dlje kakor druge, zahteva žrtev in čeprav danes ni lahko najti časa, ta molitev ne izčrpava. Poiščimo primeren prostor in čas ter ne glede na vse s srcem molimo rožni venec, da bomo lahko deležni velikih načrtov Marije za ta svet in za vsakega izmed nas.

Hrvaški pater Marko Glogović, pavlinec, je pred nekaj leti zapisal: „Pompejska devetdnevnica je danes poznana po vsem svetu, dotika se src, vodi do nešteto osvoboditev in ozdravljenj, po njej nebeška Mati še naprej dela čudeže za svoje ljubljene otroke. To je pobožnost, ki jo nujno potrebujemo danes in tukaj, v okoliščinah, ki jih doživljamo in v katerih nedvomno vidimo, da smo nemočni in prešibki, da bi kar koli spremenili in izboljšali. Toda ta devetdnevnica je šele začetek nečesa veliko globljega, je začetek življenja z drugačnimi, Božjimi vrednotami, ki nas učijo, da ni vse samo računica, le neko dajanje in sprejemanje, le izpolnjevanje nekih molitvenih pravil … Kar je naša draga Gospa storila za svojega Bartola, hoče storiti za nas in v nas. In potem po nas za druge.“

St. M. M., CKM Kurešček, C. R.

The post Med sedmimi novimi svetniki tudi nekdanji satanist, ki je po spreobrnitvi postal apostol rožnega venca appeared first on Blagovest.

Pomenljiva molitev v zadnji prošnji zdravamarije

Elizabeth Zuranski — Sun, 19 Oct 2025 17:00:56 +0000

“Prosi za nas, grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri.” Teh besed sem se naučila že v zgodnjem otroštvu. Naučila sem se zvokov, postavitve premorov; obvladala sem celo umetnost združevanja svojega glasu z drugimi glasovi, da bi oblikovala enoten val iskrenih prošenj. Toda po letih izgovarjanja zdravamarij se mi je nekega dne posvetilo, da se Več;

The post Pomenljiva molitev v zadnji prošnji zdravamarije appeared first on Aleteia.si.

Papež: Zaupajmo našo nenehno molitev za mir v Sveti deželi, v Ukrajini … priprošnji Device Marije in novih svetnikov

Sun, 19 Oct 2025 15:20:00 +0000

Leon XIV. je pred sklepom maše pozdravil zbrane, nad 70 tisoč ter se zahvalil prisotnim kardinalom, patriarhom in škofom. Pozdravil je predsednika Italijanske republike in predsednika Libanona ter ugledne uradne delegacije, zlasti Armenije in Venezuele, duhovne hčere danes kanoniziranih ustanoviteljic in različne skupnosti in združenja, ki jih navdihujejo karizme novih svetnikov, kakor tudi druge prisotne romarje, še posebej Bratovščino Gospoda čudežev, ki je obhajala tradicionalno procesijo.

Preberite vse

Papež Leon XIV. razglasil sedem novih svetnikov

Rok Mihevc — Sun, 19 Oct 2025 13:09:11 +0000

V Vatikanu danes ni slovesno samo zaradi misijonske nedelje, temveč tudi zato, ker je papež Leon XIV. med sveto mašo, ki jo je daroval na Trgu svetega Petra razglasil nove svetnike.

Papež: Dokler smo romarji v skupni poklicanosti k svetosti, molimo, ne da bi se naveličali…

Sun, 19 Oct 2025 10:37:00 +0000

Papež Leon XIV. je na 29. nedeljo med letom, 19. oktobra 2025, daroval na Trgu sv. Petra sveto mašo, med katero je razglasil za svete: Ignacija Choukrallaha Maloyana, Petra To Rota, Vincencijo Marijo Poloni, Marijo Gore Karmel Rendiles Martínez, Marijo Troncatti, Jožefa Gregorja Hernandeza Cisnerosa in Bartola Longa. Papež je homilijo sklenil z besedami: Dokler smo romarji v skupni poklicanosti k svetosti, molimo, ne da bi se naveličali, neomajni v tem, kar smo se naučili in kar trdno verujemo.

Preberite vse

Pogled na misijone je danes drugačen kot je bil pred desetletji

Rok Mihevc — Sun, 19 Oct 2025 09:18:18 +0000

V Katoliški cerkvi praznujemo misijonsko nedeljo. Z njo izkazujemo zahvalo in hvaležnost za delovanje in poslanstvo misijonarjev ter njihovih dobrotnikov in podpornikov doma in po svetu. Papež Leon XIV. nas vabi, da podpiramo tiste, ki prinašajo evangelij na vseh pet celin.

Danes praznuje svojo obletnico cerkev, v kateri je pokopan blaženi škof Slomšek

bgasper — Sun, 19 Oct 2025 06:29:34 +0000

Mariborska stolna cerkev sv. Janeza Krstnika svojo obletnico posvetitve praznuje prav danes.

Čeprav ima status stolne cerkve, torej matere vseh cerkva v (nad)škofiji od 1859 dalje, ko je škof Anton Martin Slomšek prenesel škofijski sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor, ima za seboj častitljivo starost, saj njeni začetki trajajo že v 12. stoletje. Verjetno v ta čas tudi sega začetek mariborske (pra)župnije. V 15. in 16. stoletju je prvotna romanska zgradba dobila gotski prezbiterij in gotski strop.

V nekdanji kapeli sv. Križa v stolnici je bil leta 1978 tam pokopan škof Slomšek, potem ko je bil ob smrti najprej pokopan na starem mariborskem pokopališču (kjer je sedaj stadion Ljudski vrt), nato pa v frančiškanski cerkvi v centru Maribora (od 1941 dalje). Kapela sv. Križa, danes Slomškova kapela, je bila leta 1939 tudi prizorišče darovanja Cvetane Priol.

Več o stolnici TUKAJ.

The post Danes praznuje svojo obletnico cerkev, v kateri je pokopan blaženi škof Slomšek appeared first on Blagovest.

Poznate mistika, ki je ustanovil pasijoniste?

bgasper — Sun, 19 Oct 2025 06:14:24 +0000

Danes goduje sv. Pavel od Križa, mistik iz 18. stoletja.

Rodil se je leta 1694 v družini trgovca Danei v Piemontu v Italiji kot drugi izmed šestnajstih otrok. Pri krstu so mu dali ime Pavel Frančišek. Že kot najstnik je kazal veliko zanimanje za molitev in cerkveno življenje. Dolgo je opazoval Kristusovo trpljenje (pasijon), veliko časa je preživel v češčenju Najsvetejšega in leta 1713 doživel »milostni poseg«, zaradi katerega se je odrekel ugodni poroki in ponujeni dediščini.

Pri šestindvajsetih letih je imel navdih za ustanovitev bodoče misijonske skupnosti pasijonistov in v videnju dobil jasne predstave o svoji redovni obleki (dolg črn plašč, na njem pa na prsih izvezeno belo srce s križem in napisom »trpljenje Jezusa Kristusa«). Umaknil se je v samoto. Kasneje se mu je pridružil njegov rodni brat.

Ustanovil je red Jezusovih ubožcev, ki se je kasneje preimenoval v red pasijonistov, in ki je bil s strani papeža potrjen leta 1741. Pavel si je tedaj izbral redovno ime Pavel od Križa. Pasijonisti poleg običajnih redovniških zaobljub čistosti, uboštva in pokorščine naredijo še četrto; to je da bodo premišljevali predvsem Kristusovo trpljenje in oznanjali njegov pomen.

Pavel od Križa je postal eden najboljših pridigarjev svojega časa; že samo njegovo življenje je bilo najprepričljivejša pridiga. Sam se je zelo pokoril, od drugih pa tako strogega življenja ni zahteval. Samozatajevanja se je učil od sv. Janeza od Križa in sv. Terezije Avilske. Leta 1771 je nastala ženska redovna veja. Umrl je 18. oktobra 1775 v samostanu sv. Janeza in Pavla v Rimu.

Od Pavla od Križa je ohranjenih več kot 200 pisem, pa tudi številni duhovni spisi in njegova redovna pravila. Red je danes razširjen zlasti v Severni Ameriki.

Vir: Pridi.com

The post Poznate mistika, ki je ustanovil pasijoniste? appeared first on Blagovest.

Prvi prelili kri za Kristusa v Kanadi

bgasper — Sun, 19 Oct 2025 06:09:41 +0000

Ko so pred približno 450 leti prvi Evropejci prišli v Severno Ameriko, je tam živelo kakšna dva milijona Indijancev. Na to celino so pred davnimi časi prišli iz Srednje Azije in so sorodni azijskim Mongolom. V Severni Ameriki so bivali večinoma na vzhodu in na jugu, kjer je zemlja zelo rodovitna in podnebje ugodno. Tam so imeli dovolj divjačine in sadežev. Pred belokožci so se umikali proti mrzlim severnim krajem, na ozemlje velikih jezer in današnje Kanade.

Prvi so Indijancem oznanjali Kristusov evangelij francoski jezuiti. Nekateri so pri tem pretrpeli mučeniško smrt. Znani so pod skupnim imenom »kanadski mučenci«: za Kristusa so prelili kri v letih 1642 do 1650, za blažene so bili razglašeni leta 1925, med svetnike pa prišteti leta 1931 in njihov spomin Cerkev obhaja 19. oktobra.

Od vseh kanadskih mučencev je največ pretrpel pater Izak Jogues. Rodil se je leta 1607 v Orleansu kot sin uglednega trgovca. Po srednji šoli v tamkajšnjem jezuitskem kolegiju se je odločil, da postane jezuit. Bil je vzoren redovnik, zato so predstojniki uslišali njegovo željo, da gre za misijonarja med Indijance v Kanado. Skupaj s sedmimi sobrati se je poleti 1636 izkrcal na kanadski obali in predstojniki so ga poslali misijonarit k indijanskemu plemenu Huronov. Že med potjo je videl krute prizore ob srečanju s pripadniki plemena Algonkinov (med temi je dvesto let pozneje blagodejno deloval naš veliki misijonar Friderik Baraga). Povedati velja, da so za podivjanost nekaterih indijanskih plemen bili krivi belopolti trgovci, ki so jih sleparili in jih zastrupljali z žganjem.

Francoski jezuiti so imeli med Huroni že dve misijonski postaji. S pogajanji so dosegli, da so Huroni sprejeli medse patra Izaka, ki so mu dali ime ‘Ondesonk’. Predstojnik huronskega misijona pater Janez de Brebeuf je novim misijonarjem dal navodila, kako je treba ravnati z Indijanci. Opozoril jih je tudi: »Vsak čas moramo biti pripravljeni na smrt. Na nas zvračajo krivdo za vse. Če odpove letina ali če je suša, smo krivi mi. Ali se moremo v deželi, kjer primanjkuje vsega in nam ljudje ne morejo pomagati, zaupati komu drugemu kakor samemu Bogu?«

Leta 1640 so patra Izaka določili za predstojnika nove postojanke sv. Marije. Ob napadu Irokezov, ki so bili na bojni nogi s Huroni in tudi s Francozi, so bili zajeti tudi trije francoski misijonarji, ki so jih Irokezi nečloveško mučili, dva so pobili, Izaka pa so to pot pustili pri življenju, ker je bil po njihovih pravilih član druge družine. Pater Izak je tudi v ujetništvu apostolsko deloval, kolikor se je pač dalo. Žena starega indijanskega poglavarja, ki je rekla, da je njegova »teta« ter ga je varovala pred podivjanimi rojaki, mu je pomagala, da je pobegnil k Holandcem. Skrit na majhni tovorni ladji se je vrnil v Evropo. Ko je francoska kraljica Ana videla patrove iznakažene prste (porezali in obgrizli so mu jih Indijanci), je zajokala.

Izak se doma ni dobro počutil in želel je čimprej oditi nazaj med svoje ‘divjake’. Predstojniki so njegovi želji ugodili in leta 1644 se je junaški misijonar vrnil v Kanado. Napotil se je med Irokeze in vzel s seboj črn kovček, v katerem je imel vse potrebno za maševanje. Med potjo so misijonarja zajeli Mohawki in sklenili, da ga umorijo, ker da je bil njegov črni kovček kriv, da so imeli slab lov in da se je žetev osušila. Pobili so ga s sekiro in mu potem glavo odsekali, prav tako so storili z njegovim tovarišem. To se je zgodilo jeseni 1646, tri leta pozneje je padlo še pet francoskih mučencev.

Kri teh mučencev je bilo seme novih kristjanov. Do leta 1650 so bili že skoraj vsi Huroni in Algonkini kristjani, leta 1662 je bil imenovan že prvi škof za Kanado.

Vir: Ognjišče

The post Prvi prelili kri za Kristusa v Kanadi appeared first on Blagovest.

Iz Lendave v amazonsko džunglo: 50 let misijonskega služenja Antona Žerdina Bukovca

Andrej Šinko — Sun, 19 Oct 2025 05:40:40 +0000

Škof Anton Žerdin Bukovec je ob zlatem mašnem jubileju za naš radio spregovoril o tem, kako je svoje življenje posvetil služenju med staroselskimi ljudstvi v amazonski džungli Peruja. Njegova zgodba je preplet domače preprostosti, globoke vere, kulturnega spoštovanja in neomajne predanosti. V pogovoru razkriva, kako so ga otroški spomini iz Čentibe oblikovali, zakaj se je odločil za misijonsko pot, kako je povezal evangelij z lokalno kulturo in kaj mu pomeni praznovanje jubileja med rojaki.

Sandi Horvat: “Romski otrok ni napaka v sistemu, ampak je otrok, ki ima potencial.”

Andreja Barat — Sun, 19 Oct 2025 03:00:12 +0000

Sandi Horvat je novinar, urednik in voditelj radijskih ter televizijskih oddaj na RTV. Je tudi predavatelj in motivacijski govornik,fotograf in avtor več knjig. Sandi je tudi Rom: izobražen, uspešen in predsednik Romskega akademskega kluba. V intervjuju nam pokaže manj vidni obraz romske skupnosti – mnogi Romi živijo povsem običajno življenje, hodijo v službo, skrbijo za […]

The post Sandi Horvat: “Romski otrok ni napaka v sistemu, ampak je otrok, ki ima potencial.” appeared first on Iskreni.

Preverite svoje odnose v šestih korakih in postavite nove temelje

Tom Hoopes — Sat, 18 Oct 2025 22:02:00 +0000

Ko sva z ženo preurejala sobo, ki je nisva prenovila že leta, sva naletela na zapis z duhovnih vaj, ki se jih je eden od naju udeležil pred nekaj desetletji, ko sva se ravno poročila. Vseboval je odličen povzetek odnosov v našem življenju, zato sem ga malce dopolnil in ga zdaj delim z vami. Takole Več;

The post Preverite svoje odnose v šestih korakih in postavite nove temelje appeared first on Aleteia.si.

(MISEL ZA GOSPODOV DAN) Pri molitvi je potrebna vztrajnost. In prava vera.

bgasper — Sat, 18 Oct 2025 16:58:16 +0000

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 18,1-8)

Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hôtel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo kar naprej hodila nadlegovat.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«

“Vztrajajte, videli boste, da vam bo Bog pomagal.” Tako se glasi eden od odpevov v hvalnicah in večernicah v času neposredne priprave na božič. Vsa tokratna božja beseda opozarja prav na to. Prvo berilo govori o boju Hebrejcev z Amelečani, pri čemer je bila potrebna vztrajnost v molitvi, celo do te mere, da sta Aron in Hur podpirala Mojzesu roke v slavilni drži. Hkrati pa sv. Pavel svojega učenca Timoteja spodbuja, naj vztraja in oznanja evangelij tudi v neugodnih okoliščinah. Kot je znano, je bil sv. Timotej škof v Efezu, umrl naj bi mučeniške smrti. Bil je torej lep zgled vztrajnosti, tako kot apostol Pavel.

“Vedno moliti in se naveličati” se morda sliši precej stereotipno. Vendar imamo čudovite zglede tistih, ki vztrajajo v molitvi. Sv. Monika je dolga leta molila za svojega sina Avguština. Tudi s solzami. Sama je morala dozoreti v svetosti, preden se je njen sin spreobrnil in kasneje postal škof, cerkveni učitelj in prvak med cerkvenimi očeti na zahodu. Mnogokrat smo v svojih srcih utrujeni in naveličani, zato postajamo apatični in smo prepričani, da molitev ne pomaga. Jezus na te pomisleke odgovori s priliko o sodniku, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. Lahko bi rekli, da je primer enega od tistih “branilcev” pravice, ki je delal vse drugo kot to, kar bi moral sodnik početi. Evangelist Luka njegovo držo opiše v odnosu do Boga in do človeka, s čimer namigne na dve osnovni zapovedi iz postave, o ljubezni do Boga in do svojega bližnjega. Oboje je sodnik, ki ga opisuje Jezus, zametoval. Vendar pa ni mogel mimo tega, da ga je neka vdova, torej pripadnica zelo ranljivega stanu (vdove so bile namreč velikokrat brez pravic in brez možnosti preživetja), hodila nadlegovat. Predvidevamo lahko, da so ji, ker je pripadala brezpravni raji, jemali še tisto malo, kar je imela. In je želela, da se problem razreši. In tako tudi delovala. Vztrajno. Verjetno tako zelo, da zaradi nje ta sodnik, ki je bil dejansko “en velik lump”, ni mogel spati. In nazadnje se odloči, da ji pomaga do pravice zgolj zaradi njene trmoglavosti, samo da se je reši.

In sedaj pride nauk te prilike. Krivični sodnik se odloči pomagati, sicer iz ne preveč svetniških nagibov, bolj zaradi lagodnosti, a vendarle. Kaj pa naš Bog? Če vpijemo k njemu, bo mar gluh za naše prošnje? Morda ne bo odgovoril takoj, morda bo pustil, da najprej dozorimo v svetosti. Vendar bo v vsakem primeru hitro pomagal do pravice. Pomembno je, da se zanesemo nanj, saj je v primerjavi s krivičnim sodnikom vendarle poln usmiljenja in ljubezni. Bog si celo želi, da ga “nadlegujemo” s svojimi težavami. Če imamo vero, da Bog res deluje, potem je to glavni motiv za našo molitev. Molitev ni le takrat, ko sedemo ali klečimo, da molimo rožni venec. Molitev je naša celovita življenjska drža, usmeritev k Bogu. In to niso le prošnje, ampak tudi naše (vnaprejšnje) zahvale ter slavljenje.

Toda ali bo Jezus ob svojem ponovnem prihodu še našel vero na zemlji? Precej retorično vprašanje, ki si ga zastavlja ob koncu tega odlomka. Gre za odkrit namig na mlačnost, odpad, naslanjanje na lastne moči. To je lahko zelo nevarna drža, še posebej takrat, ko se obenem sklicujemo na Boga, uveljavljamo pa svoj lastni interes. Ker je Jezusov drugi prihod za nas popolna neznanka – in Jezus nas ves čas opozarja, da lahko pride ta čas “kakor tat”, povsem nepričakovano – je pomembno, da smo ves čas v drži te prave vere. Blaženi Anton Martin Slomšek je namreč zapisal (v izvirniku): “Prava vera bodi vam luč.” Slomšek je to “pravo vero” razumel kot globoko in dejavno živeto vero, ki ni le formalna, ampak vodi k pravičnosti in ljubezni. Tudi v odnosu do drugih. Če smo namreč preko vere usmiljenje dosegli, potem to usmiljenje širimo naprej. In s tem pomagamo ljudem, da bi imeli pravo vero.

G. B.

The post (MISEL ZA GOSPODOV DAN) Pri molitvi je potrebna vztrajnost. In prava vera. appeared first on Blagovest.

Papež Leon XIV. nagovoril udeležence jubileja Romov, Sintov in Caminantov ter odgovarjal na vprašanja otrok

Sat, 18 Oct 2025 16:13:00 +0000

Papež Leon XIV. je v soboto, 18. oktobra 2025, sprejel v avdienco v dvorani Pavla VI. udeležence jubileja Romov, Sintov in Caminantov (ti so delno potujoča, delno ustaljena etnična skupina na Siciliji). Med programom, ki se je začel že prej in se je nadaljeval s papeževim prihodom jih je ta nagovoril in zatem tudi odgovoril na štiri vprašanja otrok.

Preberite vse

Sv. Peter Alkantarski, frančiškovski spokornik, ki je ustanovil novo vejo reformiranih Frančiškovih bratov

bgasper — Sat, 18 Oct 2025 14:23:22 +0000

Danes goduje sv. Peter Alkantarski, škof iz vrst Frančiškovih manjših bratov. Živel je v 16. stoletju.

Peter, rojen na Portugalskem leta 1499, se je s štirinajstimi leti vpisal na slovito učiteljišče v Salamanki, dve leti kasneje pa vstopil v frančiškanski red. Bil je eden zadnjih zagovornikov duhovne drže, ki je v težnji po posnemanju Kristusa do skrajnosti mrtvila telo, v nasprotju s pretiranim poganskim »češčenjem« telesa. Sprva je v samostanu skrbel za strežbo v obednici, bil kasneje zakristan in vratar, nato pa postal gvardijan.

Živel je zelo spokorno, svojemu telesu ni privoščil ne počitka ne kakršnekoli udobnosti. Spanje in hrano je omejil na najmanjšo možno mero. Spal je le po uro in pol na dan, pa še to sede, z glavo naslonjen na kos lesa na steni. Da ne bi zaspal, je ponoči klečal ali stal po več ur v celici, v kateri se ni mogel niti uleči, saj je bila dolga in široka le kakšen meter in pol. Vsake dva ali tri dni je zaužil po en obrok hrane, sicer pa nič.

Kmalu po svojem posvečenju je že zaslovel kot odličen in iskan pridigar, tako da je nekaj časa pridigal celo na dvoru portugalskega kralja in jih tam veliko spreobrnil. Bolelo pa ga je, da po številnih frančiškanskih samostanih niso živeli več tako strogo po redovnih pravilih. Z vodstvenimi službami po samostanih in kot provincial je poskušal izpeljati svoj načrt reforme, pa ga bratje niso sprejeli, ker se jim je zdel prestrog. Po preteku vseh mandatov se je odločil, da zapusti skupnost. S še enim sobratom se je umaknil v samoto ob izlivu reke Tajo.

Kasneje se mu je sicer pridružilo še več menihov, a so drugi sobratje po dveh letih zahtevali, da se vrne v samostan. Privolil je pod pogojem, da se izpeljejo njegove reforme. Krajevni škof je bil temu naklonjen, glavni predstojnik reda pa ne. Peter se je zato odločil, da poišče pomoč pri papežu. Papež Julij III. je res potrdil njegove reformne načrte in ga podredil konventualcem, drugi veji frančiškovega reda, njegov naslednik pa je dovolil, da po želji ustanavlja reformirane samostane. Tako je počasi, ob raznih prepirih in ovirah znotraj prvotnega reda, nastala nova veja diskalceatov ali alkatrincev. Živeli so v zelo majhnih celicah, vse leto hodili bosi, spali na tleh ali na deskah in zelo skromno jedli. Peter je bil tudi velik zagovornik, podpornik in duhovni svetovalec ter vzornik Terezije Avilske, ki je v tistem času prav tako želela uvesti strožji red znotraj karmeličanskega reda.

Umrl je 18. oktobra 1562 v kraju Arenas v Španiji. Velja za zavetnika Brazilije, škofij Coria in Estremadura; nočnih čuvajev in je priprošnjik proti vročici.

Vir: Družina

The post Sv. Peter Alkantarski, frančiškovski spokornik, ki je ustanovil novo vejo reformiranih Frančiškovih bratov appeared first on Blagovest.

Papeževo pismo ob 10. obletnici kanonizacije Ludvika in Zelije Martin

Sat, 18 Oct 2025 13:29:00 +0000

Objavljamo sporočilo svetega očeta Leona XIV. ob 10. obletnici kanonizacije (18. oktobra 2015), Ludvika in Zelije Martin, staršev svete Terezije Deteta Jezusa, ki ga je poslal njegovi ekscelenci monsinjorju Brunu Feilletu, škofu Séeza (Francija).

Preberite vse

Papež romarjem iz Rusije: Vsak od nas je živ kamen v zgradbi Cerkve

Sat, 18 Oct 2025 13:20:00 +0000

Papež Leon XIV. je v petek, 17. oktobra 2025, sprejel v avdienco v dvorani Klementini okoli 110 katoliških romarjev iz Rusije. Med drugim jim je dejal: »Dragi bratje in sestre, da, res je, vsak od nas je živ kamen v zgradbi Cerkve. Vsak kamen, četudi majhen, ki ga je Gospod postavil na pravo mesto, ima pomembno vlogo za stanovitnost celotne zgradbe. Že Gospod Jezus je tolažil svoje učence: ''Ne bojte se, majhna čreda, ker je vašemu Očetu všeč, da vam je dal svoje kraljestvo'' (Lk 12,32)«.

Preberite vse

Papež spodbudil k boju proti oderuštvu, človeku povrniti moralno in duhovno dostojanstvo

Sat, 18 Oct 2025 11:23:00 +0000

S svetim očetom so se 18. oktobra 2025 srečali člani Nacionalnega sveta za boj proti oderuštvu. Kot je dejal papež, gre za zelo velik greh, ki prizadene najšibkejše ljudi in lahko uniči življenja tako posameznikov kot družin, negativne posledice pa ima tudi na širši družbeni in državni ravni. Treba je povrniti moralno in duhovno dostojanstvo človeka.

Preberite vse